Št. znakov brez presledkov: 5.636
Erik Košin, magister farmacije
Slika 1: Erik Košin
Erik Košin se je rodil 28. 1. 1923 v Mariboru, kot sin carinika. Farmacevtsko fakulteto je končal leta 1952 v Zagrebu. Pri vsakdanjih srečanjih smo ga klicali »magister Košin«, tako osebno kot v medsebojnih pogovorih med kolegicami in kolegi.
Njegova mladostna leta so ga oblikovala v svetovljana, veščega komuniciranja in strokovnjaka, ki premišljeno deluje in ukrepa.
Erikov pradedek je prejel od cesarja Franca Jožefa častni naziv »von«, to je vrsta plemstva za napredek pri varjenju piva. Ta častni naslov se deduje. Živeli so na Češkem, v vasi Košin, ki leži med Taborom in Prago. Marija Terezija je Erikovega dedka, montanista, poslala službovat v Idrijo. Tako so Košinovi prišli v Slovenijo.
Slika 2: Posnetek podelitve plemiškega naziva
Erikov oče je bil carinik, za katere vemo, da so jih pošiljali iz kraja v kraj. Tako so bili v Sremu, pa v Dravogradu, nato v Splitu. V Splitu je Erik končal gimnazijo leta 1941, ko je izbruhnila vojna. Tedaj so se odločili seliti se na mamin dom, v Škofjo vas pri Celju. Erik se je odločil oditi na študij na trgovsko akademijo na Dunaju, da bi se še izognil vojnim razmeram. Toda na Dunaju so ga mobilizirali in bil je v enoti, ki so jo poslali v severno Afriko, v Alžirijo. Kot najstnik se je že v Splitu navduševal za moderne ameriške šlagerje in seveda njihova besedila, zato je v Alžiru ob prvi priliki dezertiral in se predal Američanom. Njegovo znanje nemščine, francoščine, pa nekoliko angleščine so izkoristili tako, da je bil kot ujetnik tolmač pri pogovorih z novimi nemškimi ujetniki. Tako se je izpopolnil še v medsebojnih odnosih. Iz vojske se je vrnil leta 1946, ko so jetnike iz cele Evrope pošiljali po transportih na njihove domove. Takoj se je vpisal na Farmacevtsko fakulteto v Zagrebu in še med študijem občasno delal v Celjskih lekarnah.
Njegova strokovna pot se je začela v leta1950 v tedanji 1. mestni lekarni v Celju. Zaradi kadrovskih potreb na Celjskem območju in njegove iznajdljivosti, so ga premeščali v Okrajno lekarno Šentjur, v biokemijski laboratorij bolnišnice Celje in v Lekarno Žalec. S 1. 2. 1955 je prišel v Maribor, v bolnišnično lekarno. Leta 1965 je bil imenovan za predstojnika bolnišnične lekarne, ki jo je vodil do upokojitve leta 1983.
Slika 3: mag. Košin in mag. Tobias
V Mariboru je bil predsednik podružnice SFD, predsednik sekcije bolnišničnih farmacevtov SFD, predsednik sekcije seniorjev SFD. Več let je bil tudi predsednik zvezne sekcije bolnišničnih farmacevtov. Za te stanovske aktivnosti, pa tudi strokovne in znanstvene članke, je leta 1990 prejel priznanje SFD, leta 1997 pa Minařikovo odličje.
Imel sem srečo začeti svojo strokovno pot prav pri novo imenovanem predstojniku magistru Košinu leta 1965, v bolnišnični lekarni v Mariboru. Njegovih tedanjih prizadevanj nisem mogel razumeti tako kot jih danes. Znal je več jezikov, zato smo imeli priliko pogledati v nemške in angleške strokovne revije in nekajkrat nam je tudi kaj prebral in prevedel. Tudi to je vplivalo na moje težnje glede strokovnega delovanja v naši podružnici. Še danes sem mu hvaležen za pogovore o učinkih zdravil, kar me je spraševal med kontrolo pripravljenih zdravil za posamezni bolnišnični oddelek. Uvedel je nov aseptičen način izdelovanja kontrastnih sredstev, ki so jih zdravniki iz bolnišničnih oddelkov potrebovali. Bil je izvedenec izdelave vseh vrst infuzijskih raztopin. Nadzoroval je izdelavo raznih mazil za oddelek plastične kirurgije, ki ga je vodila tedaj svetovno znana prof. Zora Janžekovič, kasneje priznana kirurginja za način presajanja zdravih plasti kože na opečena ali drugače poškodovana mesta. Lotil se je tudi izdelave testov na vrsto alergije pri otrocih, za kar ga je prosila otroška zdravnica dr. Draga Černelč.
Spominjam se, da je magistra Košina večkrat klical tedanji ravnatelj bolnišnice primarij dr. Zmago Slokan. Načrtovala sta prostore za zgradbo v predvidenem novem oskrbnem centru ob sedanji bolnišnici. Gradili bi ga skupaj z Mariborskimi lekarnami, v njem naj bi bila skladišča zdravil za lekarne v Mariboru in za bolnišnične potrebe, prostori za bolnišnično lekarno, posebej še za izdelavo sterilnih raztopin, ki bi jih izdelovali za več območij Slovenije. Toda ta ideja, ki je rasla v letih 1966 in 1967, je zamrla z boleznijo in smrtjo dr. Slokana. Primarij dr. Slokan je nameraval zgraditi tudi skupno medicinsko knjižnico in ob priliki dogovarjanj je Mariborski podružnici SFD podaril rokopisno knjigo o zdravljenju in o domačih zdravilih.
Iniciative magistra Košina so bile, ob dobrem temeljnem znanju s področja farmacije in tudi medicine, med bolnišničnimi zdravniki dobro sprejete in so jih vse bolj pričakovali. To sodelovanje med zdravniki in farmacevti, za katerega menim, da je bil zaslužen prav magister Košin, sem kasneje zelo pogrešal med zdravniki splošne medicine in farmacevti v lekarnah.
Mariborski farmacevti so bili v drugi polovici 20. stoletja zelo cenjeni v tedanji Jugoslaviji, zato ni nenavadno, da so prav magistra Košina izbrali za predsednika sekcije bolnišničnih farmacevtov. Predstavljal jih je na znanstvenih kongresih v Mainzu /1974, Freiburgu /1976, Fuldi /1978, Aachen-u /1980, Berlinu /1982 in Hamburgu /1084. Zastopal jih je tudi na strokovnih prireditvah v Lyonu, Haagu, in Dubrovniku.
Naštel sem 17 njegovih strokovnih prispevkov, z zelo pestro sliko tedanjih bolnišničnih problemov, od sterilizacijskih postopkov, pribora, o infuzijah, medsebojnih učinkih zdravil, farmakodinamskih mehanizmih, o karcinogenih v našem okolju, o angiografiji, o koronarografiji, …
Na mariborski zdravstveni šoli za medicinske sestre je predaval farmakologijo ter izdelal skripta, kot učbenik. Ko je zaključil s predavanji, sem začutil dolžnost, da farmacevti ohranimo to »honorarno« delo na Srednji medicinski šoli. V nekaj mesecih sem pripravil svoja skripta in nadaljeval njegovo delo. Moram dodati, da takšne zadolžitve zahtevajo veliko priprav, pa tudi dopolnilnega znanja.
Magister Erik Košin ni bil samo farmacevt in specialist za preizkušanje zdravil, bil je tudi dober pedagog in raziskovalec farmacevtsko-medicinskega ukrepanja pri pomoči bolnikom. Prepričan sem, da tedaj nismo zmogli v celoti prepoznati njegovega doprinosa tako na farmacevtskem kot medicinskem področju.
V Mariboru, aprila 2018 Lovro Dermota mag. farm.
Magistri Bredi Košin se zahvaljujem za osebne podatke in za preslikavo dokumenta naziva »von«.
