SLOVENSKO FARMACEVTSKO DRUSTVO
Mr.ph. Fedor PAHOR
ŽIVLJENSKI IN DELOVNI OPUS
25.4.1978
Št. znakov s presledki: 12.073
Št. znakov brez presledkov: 10.393
Rojen 1.12.1920 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral 1939. leta.
Še isto leto se je vpisal na Sveučilištu v Zagrebu na takratno Filozofsko fakulteto Farmaceutski odsek. Med vojno je moral študij prekiniti in je delal kot asistent v Lekarni Levstek, kjer je večkrat oskrbel sanitetni material za potrebe NOB.
Po osvoboditvi je takoj nadaljeval s študijem v Zagrebu in bil se pred zaključnim diplomskim izpitom, z dekretom postavljen za upravnika okrajne lekarne v Sežani. Glavna naloga je bila postavitev in organizacija povsem izropane lekarne v Sežani in Komnu in poleg tega pomoč pri opremljanju primorskih lekarn. V tem času obnove in težkega dela je uspel diplomirati 1948. leta in v istem letu položiti magistrski in strokovni izpit v Zagrebu.
Leta 1949 je bil prestavljen v Centralno lekarno v Ljubljani, kjer je delal le 3 mesece. Zatem je prevzel referat za lekarniško službo v okviru Oblastnega odbora za Primorsko s sedežem v Postojni in drugega pol leta v Novi Gorici. Po reorganizaciji te službe je bil leta 1950 postavljen za upravnika lekarne Planjava v Ljubljani (sedaj lekarna Levstek).
Koncem 1950 ga je Ministrstvo za zdravstvo vsled velike potrebe delegiralo na Srednjo farmacevtsko šolo za predavatelja kemije in laboratorijskih vaj.
Tu je vzgajal mlade farmacevtske tehnike skozi trinajst let. Do leta 1953 redno, potem pa honorarno do leta 1963. Leta 1953 je prevzel nove zadolžitve pri razvijajočem podjetju “Kemofarmacija” kot Šef ekspedita in tehnične kontrole, kasneje pa kot šef komercialnega oddelka. V tem obdobju je v znatni meri prispeval k razvoju Kemofarmacije, ki je postala iz distributivnega podjetja ena vodilnih veledrogerij v Jugoslaviji.
Na povabilo dinamične tovarne Krka, ki je v Ljubljani organizirala svojo zunanje-trgovinsko dejavnost, je 1965. leta prevzel mesto šefa uvoza in izvoza in kasneje mesto pomočnika direktorja za uvozno dejavnost.
Leta 1972 se je odločil za dejavnost marketinga in sicer je v tovarni Lek prevzel mesto direktorja marketing sektorja, kjer je vseskozi dajal poudarek strokovnim informacijam farmacevtom in zdravnikom, v veliki meri v obliki strokovnih publikacij in kongresov.
Koncem leta 1974 je prevzel odgovorno in težavno delo in naloge direktorja OZD skupnih vlaganj Bayer-Pharma Jugoslavija, ki se pod njegovim vodstvom uspešno razvija in raste.
Praktično ves Čas je pomagal na Republiškem sekretariatu za zdravstvo formirati nove kadre, saj je bil izpraševalec strokovnega gradiva na strokovnih izpitih. Udejstvoval se je tudi na društvenem področju, kjer je bil dalj Časa v uredništvu Farmacevtskega vestnika in bil njegov odgovorni urednik od 1952 -1965. Dolga leta je bil aktiven tudi v raznih odborih SFD in ad hoc komisijah Sekretariata za zdravstvo.
Delovni opus je raznolik, z vseh področij farmacevtske stroke.
Zaradi svoje široke razgledanosti in obširnega strokovnega znanja uživa velik ugled širom naše domovine in tudi izven njenih meja. Kot vodilni delavec mnogo doprinaša k izpopolnjevanju in razvoju samoupravljanja. Njegov odnos do slehernega sodelavca je vseskozi demokratičen in fair, ima izreden posluh za vse probleme sodelavcev. Zaradi teh svojih lastnosti je bil in je pri svojih sodelavcih izredno priljubljen.
Mr.ph. Fedor PAHOR – ZIVLJENSKI IN DELOVNI OPUS
Rojen 1.12.192o v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in maturiral 1939.1eta.
Se isto leto se je vpisal na Sveučilištu v Zagrebu na takratno
Filozofsko fakulteto – Farmaceutski odsek. Med vojno je moral
5tudij prekiniti in je delal kot asistent v Lekarni Levstek, kje je večkrat oskrbel sanitetni material za potrebe NOB.
Po osvoboditvi je takoj nadaljeval s 5tudijem v Zagrebu in bil 5e pred zakljuCnim diplomskim izpitom, z dekretom postavijen
za upravnika okrajne lekarne v SeZani. Glavna naloga je bila
postavitev in organizacija povsem izropane lekarne v Sei’ani in K1 in poleg tega pomoC pri opremljanju primorskih lekarn. V tem case obnove in teZkega dela je uspel diplomirati 1948. leta in v istel letu poloZiti magistrski in strokovni izpit v Zagrebu.
Leta 1949. je bil prestavljen v Centralno lekarno v Ljubljani, kjer je delal le 3 mesece. Zatem je prevzel referat za lekarni5k sluZbo v okviru Oblastnega odbora za Primorsko s sedeiem v Posto in drugega pol leta v Novi Gorici. Po reorganizaciji to sluZbe j bil leta 195o postavijen za upravnika lekarne Planjava v Ljublja ( sedaj lekarna Levstik ).
Koncem 195o ga,je Ministrstvo za zdraystvo vsled velike potrebe delegiralo na Srednjo farmacevtsko solo za predavatelja kemije i laboratorijskih vaj.
Tu je vzgajal mlade farmacevtske tehnike skozi trinajst let. Do leta 1953 redno, potem pa honorarno do leta 1963. Leta 1953 je prevzel nove zadolntve pri razvijajaem podjetju “Kemofarmacije kot 5ef ekspedita in tehniCne kontrole, kasneje pa kot 5ef
komercialnega oddelka. V tem obdobju je v znatni meri prispeval razvoju Kemofarmacije, ki je postala iz distributivnega podjetjE vodilna veledrogerija v Jugoslaviji.
Na povabilo dinamiCne tovarne Krka, ki je v Ljubljani organizil svojo zunanje-trgovinsko dejavnost, je 1965. leta prevzel mesto 5efa uvoza in izvoza in kasneje mesto pomo6nika direktorja za uvozno dejavnost.
Leta 1972. se je odloCil za dejavnost marketinga in sicer je v
tovarni Lek prevzel mesto direktorja marketing sektorja, kjer je vseskozi dajal poudarek strokovnim informacijam4 farmacevtom in zdravnikom;v veliki meri v obliki strokovnih publikacij in
kongresov.
Koncem leta 1974 je prevzel odgovorno in teZavno delo in naloge direktorja OZD skupnih vlaganj Bayer- Pharma Jugoslavija, ki se pod njegovim vodstvom uspe5no razvija in raste.
PraktiCno ves Cas je pomagal na Republigkem sekretariatu za zdrayst formirati nove kadre po strokovnih izpitih. Udejstvoval se je
tudi na dru5tvenem podroCjul kjer je bil dalj Casa v uredni5tvu
Farmacevtskega vestnika in bil njegov urednik od 1952-1965
( mr. Podvr5i6?). Dolga leta je bil aktiven tudi v raznih odborih in ad hoc komisijah Sekretariata za zdraystvo.
Delovni opus je raznolik, z vseh podroCij stroke.
Zaradi svoje 5iroke razgledanosti in ob5irnega strokovnega znanja uZiva velik ugled 5irom na5e domovine in izven njenih meja. Rot
vodilni delavec mnogo doprinaga k izpopolnjevanju in razvoju
samoupravljanja. Njegov odnos do slehernega sodelavca je vseskozi demokratiCen in fair, ima izreden posluh za vse probleme sodelavce’ Zaradi teh svojih lastnosti je pri svojih sodelavcih – nekdanjih in sedanjih, izredno priljubljen.
Mr.ph. Fedor PAHOR se je rodil 1.12.1920 v Ljub1jani. Farmacevtski študij v Zagrebu je med vojno prekini ter ga dokončal leta 1948, potem ko je že delal kot upravnik okrajne lekarne v Sežani in Komnu ter aktivno sodeloval pri opustošenih primorskih lekarn. Leta 1949 so ga prestavi1i v Centralno lekarno v Ljubljano, nato pa nazaj na Primorsko, kjer je bil zadolžen za lekarniško službo v okviru Oblastnega komiteja za Primorsko s sedežem v
Postojni in Novi Gorici. Od leta 1950 je deloval v Ljubljani, najprej kot upravnik lekarne Planjava, kasneje, proti koncu leta pa ga je Ministrstvo za zdravstvo LRS določilo za predavatelja kemije in laboratorijskih vaj na Srednji farmacevtski šoli, kjer je ostal kot vzgojitelj do leta 1963.
Vzgojitelj in oblikovalec farmacevtskih strokovnih kadrov je bil tudi kot sodelavec pri Republiškem sekretariatu za zdravstvo za strokovne izpite farmacevtov. Njegovo strokovno znanje in ljubezen do lepe strokovne
besede je prihajala do izraza v času, ko je sodeloval v uredniškem
odboru Farmacevtskega vestnika, zlasti pa, ko je bil od leta 1952 do
1965 njegov odgovorni urednik. Sodelavcem in kolegom je še vedno svetovalec in vodnik in strokovnjak na svojem področju delovanja.
Farmacevtski vestnilk, letnik 34, št. 1/1983
Mr. ph. FEDORJU PAHORJU v slovo
Dragi Fedor!
Pozimi se nam zdi poletje lepo kot neverjetna pravljica. In vendar je res, da so tedaj peli ptiči, brenčale žuželke, žgalo sonce in da je rumenela pšenica. Ni menda živega bitja, ki bi tedaj sredi delavnega pehanja in razposajenega življenja mislil na zimo. Tudi mi nismo, v tistih časih nagega življenjskega poletja. Midva sva bila tedaj edina stalna predavatelja na Srednji farmacevtski šoli in Ti si bil urednik Farmacevtskega vestnika. In oboje teh delovanj je bilo pionirskih: to je bila tista srednja farmacevtska Bola, za katero letos nisi vedel, če je ne bodo drugo leto ukinili in kjer je bilo kljub temu potrebno dobro učiti in dobro voditi vaje Ti si bil zadolžen za splošno in farmacevtsko komisijo: z veliko znanja si se lotil poučevanja po učnem načrtu, ki si ga naredil sam; z mnogo znanja in spretnosti si uredil kemijski laboratorij, sestavil programe vaj in jih vodil; z 2ivljenjsko vedrino in razumevanjem mladih ljudi si bil sam vesel med njimi.
Minili so ti časi. Tebe je pot vodila iz šole drugam, v Kemofarmacijo in Bay Pharmo. In ko sva se v času te naše življenjske jeseni srečevala na obletnicah zaključnih izpitov farmacevtske šole, si z zanimanjem poslušal življenjske zgodbe najinih nekdanjih učenk in učencev, sam si nam pa vedel povedati s področja svojega širokega delokroga: o službenih potovanjih v zanimive kraje, o dogodivščina in zadregah z avioni in vlakom. Z navihanim bliskom v očeh si nas znal razvesiti, z duhovitimi in razposajenimi dovtipi in z usmiljenim humorjem si opisoval smešne dogodivščine nerodnežev, ki so morali končno spati tako, kot so si postlali.
Kolega Fedor je bil vseskozi agilen član Slovenskega farmacevtskega društva, Večkrat je bil izvoljen v upravni oziroma izvršilni odbor društva. Znal je spretno in koristno povezati delo v društvu z delom svojega službenega mesta. Za njegovo nesebično delo in vsestransko pripravljenost prispevati k čim večjemu uspehu delovanja društva mu je izvršilni obor SFD v letu1979 podelil Minařikovo odličje.
Kot urednik Farmacevtskega vestnika (od 1958-1964) si opravljal vse posle glavnega, odgovornega in tehničnega urednika. Vse si zmogel in v redu opravil, od uredniškega dela s pisatelji člankov do tiskarne, klišejev in odpošiljanja.
Z upepelitvijo Tvojega telesa so se spremenili v ogljik tudi Tvoji možgani. To so bili možgani z veliko površino, mnogo vijugami in veliko inteligence, ki so toliko vedeli o teoretski kemiji, poznali toliko zdravilne substance, se znašli v mnogih in raznovrstnih življenjskih neprilikah, razrešili nešteto koristnih nalog strokovne, organizacijske in ekonomske vrste, pa tudi nalog, ki so zahtevale življenjsko modrost. To so bili tisti možgani, v katerih jedru je živelo veselje do življenja, modra vedrina in iskrena prijateljska čustva.
Dragi Fedor, zadnjič sem brkljal po starih, v antikvariatu kupljenih knjigah. V eni od njih je na zadnji, porumeneli list davni neznanec pred mnogimi leti s svinčnikom napisal verze:
Sonce vzide in zaide,
radost, slava in ime
v noči tople srečne misli
kakor zvezde nam gore.
Tile verzi mi brne v ušesih, odkar si umrl. Če je zašlo sonce in zamrlo veselje, pa ne mine žetev, za katero si na tolikih koristnih področjih sejal. In čeprav smo danes polni žalosti, nam kakor zvezde žarijo srečne tople misli v spominu na Tvoje prijateljstvo in Tvojo uspešno voljo, da kot dober in inteligenten č1ovek koristiš in pomagaš.
- Bohinc
