Prispevek Martine Klanjšček:
Mr.ph. Fernanda Burdych
Št. znakov s presledki: 14.299
Št. znakov brez presledkov: 12.221
Magistra Fernanda (Nanda) se je rodila 8. marca 1929 v Šempetru pri Gorici, na Primorskem, ki je v tistem obdobju pripadalo Italiji. Oče Franc Uršič je bil uradnik na sodišču v Gorici, mati Ivana je gospodinjila.
Družina je bila glasbeno nadarjena, oče je igral kitaro, brat Rado violino in Nanda harmoniko. Oče, ki je imel veliko željo, da bi odprl gostilno v Šempetru, se je rad pošalil, da bi potencialne goste lahko zabaval kar hišni trio.(1)
Osnovno šolo je Nanda obiskovala v domačem Šempetru, nato se je vpisala na gimnazijo v Gorici.
Rada se je spominjala svojih otroških in mladostnih let. Tako je
pripovedovala, kako so v poletnem času velikokrat odšli z družino na
kopanje v Sesljan (pri Trstu), s kolesi seveda. Do morja je šlo hitro in
navzdol, povratek pa je bil težak. Težko je bilo goniti kolo po klancu
navzgor, vendar je vztrajala, saj jo je na vrhu klanca vedno čakal oče s
čokolado.(1) Tako je dobila svojo prvo lekcijo o tem, da se je potrebno
truditi in vztrajati za dosego ciljev, ki si jih zastavimo.
Leta 1945, po koncu II. svetovne vojne in priključitve Primorske k Jugoslaviji se je prepisala na novoustanovljeno klasično gimnazijo v Šempetru pri Gorici.
Maturirala je leta 1948 kot edino dekle v prvi generaciji maturantov prve slovenske gimnazije na Primorskem.(2)
Sl.1 Maturanti prve generacije Goriške gimnazije leta 1948, med njimi edina maturantka Fernanda Uršič (arhiv Burdych)
Po maturi se je odločila za študij farmacije in štipendija ministrstva za zdravstvo ji je omogočila vpis na Farmacevtsko fakulteto v Zagrebu, kjer je junija 1953 diplomirala.
Pripravniški staž je opravljala v Centralni lekarni v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja kadra so jo že med stažem pošiljali na službovanje v lekarno Sežana in lekarno Vrhnika, po opravljenem pripravništvu pa je z dekretom ministra za zdravstvo prevzela vodenje lekarne v Sežani.
Srce pa jo je že takrat vleklo na Gorenjsko, saj se je že na fakulteti srečala s kolegom Otijem Burdychom iz stare škofjeloške lekarniške družine. Z njim si je kasneje v Škofji Loki tudi ustvarila družino, ki sta jo razveseljevali hčerki Saša in Barbara.
Sl.2 Nanda in Oti (arhiv Burdych)
Svoje prvo delovno mesto na Gorenjskem je nastopila kot vodja biokemičnega laboratorija v ZD Kranj. V ta namen je opravila šest mesečni tečaj iz hematologije pri dr.Žemvi.(3)
Leta 1955 je dobila zaposlitev v lekarni Kranj, kjer je na različnih delovnih mestih in funkcijah ostala do svoje upokojitve leta 1993. Začela je kot farmacevt receptar in mentor (med drugimi je v farmacevta vzgojila tudi magistra Miloša Kovačiča, kasneje dolgoletnega direktorja tovarne zdravil Krka), napredovala v vodjo grupe in nato upravnico lekarne Kranj.
Leta 1971 je bila imenovana na mesto direktorice Gorenjskih lekarn. To funkcijo je nato opravljala 22 let, vse do svoje upokojitve v letu 1993. Kot direktorica se je usmerila v strokovno organizacijsko delo, s katerim je v naslednjih desetletjih pustila močan pečat v gorenjski, slovenski, pa tudi jugoslovanski lekarniški službi.
Najprej se je posvetila organizaciji lekarniške službe na Gorenjskem in uspela leta 1978 izpeljati integracijo vseh gorenjskih lekarn. S tem je lekarniška služba dobila večjo težo in možnost uveljavljanja v okviru zdravstva in v družbi nasploh. Tako je lažje izpeljala obnovo in posodabljanje obstoječih in ustanavljanje in ureditev novih lekarn in podružnic. Veliko pozornost je namenjala tudi razvoju galenskega dela in na njen predlog se je galenski laboratorij lekarne Kranj leta 1972 organizacijsko osamosvojil in se v okviru Gorenjskih lekarn samostojno razvijal naprej.
Magistra Nanda je bila polna energije in znanja, njen duh je bil nemiren, bila je polna idej in njena odlika je bila, da jih je znala tudi uresničiti. Menila je, da »človek ne sme biti nikoli zadovoljen s svojim delom, zavedati se mora, da ga lahko opravi še bolje«. Svoje znanje in sposobnosti je uveljavljala v farmacevtskih strokovnih organizacijah in tudi v širšem družbenem okolju.(4) Kar težko je našteti vse funkcije, ki jih je v svojem dolgoletne delovanju opravljala :
- Članica regionalnega zdravstvenega sveta na Gorenjskem
- Članica koordinacijskega odbora za integracijo zdravstva na Gorenjskem
- Članica strokovnega sveta posebne izobraževalne skupnosti za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine
- Članica komisije za pripravo predloga predmetnikov in učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje
- Članica zvezne komisije za zdravila pri zvezi skupnosti zdravstvenih organizacij Jugoslavije
Največji del njenih aktivnosti je bil seveda posvečen razvoju lekarniške službe v okviru Združenja lekarn Slovenije (ZLS), kjer je s kolegi iz tistega časa (J. Varlom, D. Gradišnikom, Z. Lavičko in drugimi) sooblikovala močno lekarniško organizacijo, ki se je hitro uveljavila.(8) Uspešno je opravljala naslednje funkcije in zadolžitve:
- Članica izvršilnega odbora ZLS je bila v letih 1972 do 1992
- Predsednica izvršilnega odbora LZS od 1977 do 1981
- Predsednica komisije za kadre pri ZLS od 1981 do 1983
- Organizatorka in predsednica sklada za štipendiranje farmacevtskega kadra za delo v lekarnah, ki je v šestih letih svojega obstoja štipendiral več kot 100 farmacevtskih tehnikov in študentov farmacije (8) od 1974 do 1980
- Predsednica ZLS od 1983 do 1987
- Članica komisije za pripravo novega lekarniškega zakona in organiziranje Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) v letih 1990/91
- Predsednica razsodišča LZS
- Organizatorka in prva predsednica sekcije zasebnih lekarnarjev pri LZS (od 1993 do 2000)
- Članica uredniškega odbora glasila Lekarništvo, pri katerega ustanovitvi je sodelovala in bila nepogrešljiv član uredniškega odbora od začetka njegovega izhajanja
- Glavna urednica glasila Lekarništvo v letih 1991 – 1997
S prispevki in razpravami je dejavno sodelovala na vseh posvetih, ki sta jih organizirala Združenje lekarn in kasneje Lekarniška zbornica in s svojimi predlogi usmerjala razvoj lekarništva v Sloveniji.(8)
V okviru SFD pa se je trudila za priznavanje ustreznega položaja in veljave farmacevtskega poklica v družbi. Tudi v poklicnem društvu je odgovorno prevzemala mnoge zadolžitve :
- Članica komisije za kadre pri SFD
- Članica strokovne komisije pri SFD
- Več mandatov članica izvršilnega odbora SFD
- Članica komisije za podelitev Minaržikovih priznanj
- Članica delegacije za Konferenco Zveze farmacevtskih društev Jugoslavije, kar ji je dajalo možnost, da je svoje ideje širila in bogatila tudi izven okvirov Slovenije
Rada se je udeleževala srečanj na nivoju Jugoslavije. Ko se je nekoč tako srečanje odvijalo v Ohridu, zaradi drugih obveznosti ni mogla na pot s slovensko delegacijo, pa je to ni ustavilo – dan kasneje se je usedla v avto in se sama odpeljala do Ohrida. Ko je prispela na cilj pa tam ni našla svojih kolegov, ker so odpotovali na izlet v Grčijo. Nič hudega, odpeljala se je za njimi in jih zvečer našla pri večerji v neki restavraciji v Solunu. Ko so jo kolegi presenečeni zagledali, je magister Kulot, takratni direktor Goriške lekarne vzkliknil: »ma, oštja, kakšna sposobna ženska – se pripelje za nami čez celo Jugoslavijo, nato še v Grčijo in na koncu najde še restavracijo, kjer smo na večerji!«. Nanda se je pač že v rani mladosti naučila, da je za dosego svojih ciljev treba vztrajati in premagovati vse klance, ki nas ovirajo na tej poti.
- Predsednica Gorenjske podružnice SFD je bila več mandatov
Redno delo v podružnici je obogatila z vsakoletnimi srečanji s Primorsko podružnico SFD. Tako so se gorenjski in primorski farmacevti srečevali 10 let, eno leto na Primorskem, eno leto na Gorenjskem. Poleg strokovne teme, ki je vedno spremljala ta srečanja, so farmacevti lahko izmenjavali izkušnje iz vsakodnevne delovne prakse, tkali medsebojne kolegialne odnose in spoznavali najlepše kotičke obeh pokrajin – in bilo je veselo, saj je imela magistra Nanda vedno s seboj svojo harmoniko.
Sl. 3 Obisk Gorenjske podružnice SFD na Primorskem, Postojna 1988 (arhiv Ambrožič)
- Predsednica Slovenskega farmacevtskega društva v letih 1987 do 1989. Bila je normalna odločitev, da so jo slovenski farmacevti po vseh njenih aktivnostih, poklicnih uspehih in pozitivnih lastnostih postavili na prvo mesto v svojem društvu. Bila je prodorna, znala je predstaviti in razložiti svoje poglede na določena vprašanja farmacevtske stroke. V družbi moških kolegov je imela njena beseda pogosto posebno težo in največkrat je s svojimi predlogi tudi uspela in s tem dajala ton delu društva. (5)
Mr. Burdychova v nasprotju z mnogimi farmacevti ni imela predsodkov do feminizacije stroke. Ob razpravi o usmeritvah dela je na Občnem zboru SFD leta 1984 izrazila prepričanje, da »je kljub feminizaciji poklica farmacevtska in lekarniška dejavnost v Sloveniji dosegla zavidljive in nadpovprečne uspehe. Zato naj feminizacije ne bi imeli za nekaj pretečega, negotovega, ampak jo moramo vzeti kot dejstvo in specifiko«. Mr.Dermota je to njeno izjavo zelo lepo ocenil: »znala je torej razmišljati racionalno in realno, kar v konkretnem primeru pomeni to, da lahko gradimo le na tem, kar imamo«.(5)
Večji del svojih aktivnosti je posvečala organizacijskemu razvoju stroke, iskanju organiziranosti, v kateri bo, predvsem lekarniška služba, lahko ponudila največ in najbolje izkoristila svoje znanje in usposobljenost za dobro ljudi, ki jim je namenjena. S svojo širino in komunikativnostjo je znala poiskati vzore dobre prakse tudi izven okvirov Slovenije. Zavedala se je tudi, kako pomembna je strokovna usposobljenost farmacevtov, zato je na vseh nivojih podpirala njihovo strokovno izpopolnjevanje. Bila je sposobna organizatorka strokovnih srečanj in vedno je poskrbela, da je bil po resnih temah tudi čas za druženja, ki so vodila k pomembnemu povezovanju med kolegi farmacevti.
Sl.4: Druženje po strokovnem dogodku: Z.Rovan, M.Popovski, F.Burdych, S.Gros (arhiv Ambrožič)
Za njeno bogato, vsestransko delovanje je SFD leta 1989 Mr.Burdychovi podelilo najvišje priznanje, Minaržikovo odličje – za pomemben prispevek k organiziranosti lekarniške službe v Sloveniji in skrbi za izpopolnjevanje strokovnega znanja lekarniških farmacevtov. V utemeljitvi za podelitev odličja je zapisano, da je imela ves čas svojega poklicnega in društvenega delovanja pred očmi predvsem razvoj in uveljavitev lekarniške dejavnosti v okviru zdravstva in družbe kot celote. Zavzemala se je za to, da bi v skrbi za bolnike znali bolje upoštevati in bolje izkoristiti znanje farmacevtov.(5)
Magistra Nanda je bila ponosna na priznanje, ki so ji ga podelili kolegi. Ob 50-letnici SFD, je na vprašanje, kateri dogodek ji je ostal najbolj v spominu, odgovorila :«Za farmacevta je največji dogodek podelitev Minaržikovega odličja. Od prvega dne sem farmacevt z vsem srcem, zato je odličje tudi potrditev in priznanje vsem mojim predhodnikom, vzornikom in učiteljem, ki so mi pokazali pot in me naučili kaj je delo farmacevta«.
Leta 1993, po 40 letih dela v lekarni in po 22 letih direktorskega staža v Gorenjskih lekarnah, se je mr.Burdychova upokojila. Pa ne za dolgo, bila je še premlada, še preveč polna energije in novih idej za upokojensko življenje. Odločila se je, da bo izkoristila možnost, ki jo je ponudil novi Zakon o lekarniški dejavnosti, ki je omogočil delovanje zasebnih lekarn. Reaktivirala se je in še istega leta, pri svojih 63 letih, v Kranju odprla zasebno lekarno Pri Kranjskem orlu.
Sl.5 :
S še nekaj kolegi, ki so se že ob prvi možnosti odločili za zasebno lekarništvo, je orala ledino pri uvajanju te nove statusne oblike pri izvajanju lekarniške službe. Pri LZS so se organizirali v Sekcijo zasebnih lekarnarjev, prva predsednica sekcije je postala mr.Burdychova, ki je v Upravnem odboru LZS zastopala interese zasebnikov. S kolegi so se srečevali na sestankih, ki so zaradi narave dela in še premajhnega števila zaposlenih potekali ob koncu tedna. Udeleževali so se jih skupaj z družinami in tako počasi ustvarjali neko skupnost, ki je bila pomembna pri reševanju začetniških problemov na njihovi samostojni poti v lekarništvu. Pomembne pa so bile tudi izkušnje in povezave magistre Nande. Vzpostavila je pristne stike z italijanskimi kolegi, ki so imeli seveda bogate izkušnje z zasebnim lekarništvom. Tudi oni so cenili te stike, magistro Nando so redno vabili na svoja srečanja, vse slovenske zasebnike pa na obisk svojih lekarn, v katerih je pomemben delež predstavljalo galensko delo. Odzvali so se tudi vabilu na strokovno srečanje slovenskih zasebnih lekarn, kjer so predstavili način dela in postopke pri pripravi galenskih izdelkov in se udeležili posveta, ki ga je organizirala LZS in je bil namenjen razpravi nadaljnjemu razvoju lekarniške službe v Sloveniji.
Število zasebnih lekarnarjev se je večalo in SZL je postajala pomemben dejavnik pri delovanju LZS. To je bil še zadnji pomemben uspeh mr.Burdychove in njene zagnanosti pri iskanju najboljših rešitev za delovanje lekarniške službe Sloveniji.
V letu 2000 se je znašla pred izzivom, ki ga ni mogla premagati – soočila se z neozdravljivo boleznijo, ki jo je zlomila 22. 2. 2001. Njen življenjski credo je ob slovesu najlepše opisal dolgoletni sodelavec, sekretar LZS I. Remškar z besedami :
Vedno je poudarjala, da se najlepše počuti v lekarni, saj ji je največ pomenilo delo z ljudmi. Sama je povedala: »Imela sem veliko srečo v življenju, izbrala sem poklic, ki je izpolnil vsa moja pričakovanja«. In v tem poklicu je delala do zadnjega dneva. (4)
Martina Klanjšček, mag. farm.
Viri :
- Barbara Burdych, Saša in Marjan Ritonja, pogovor februar 2020
- Zbornik 50 let Goriške gimnazije, N.Gorica 1997
- Predlog za podelitev Minaržikovega odličja, GP SFD 1985
- Remškar I., V spomin na F. Burdych, Lekarništvo 1-2/2001
- Dermota L., In memoriam, Farm.vest.2001
- Utemeljitev ob podelitvi Minaržikovega odličja, SFD 1989
- vest., jubilejna številka ob 50-letnici SFD, 2000
- Utemeljitev posthumnega priznanja, Lekarništvo, posebna izdaja 2002
Prispevek Nine Pisk: