Mirko Kmet

Darja Frankič

 

Mr. ph. MIRKO KMET

 Je posvetil vse svoje delo farmaciji in še posebej

lekarništvu. Vedno je bil zagret za vse, kar je  napredno. (2)

 

Št. znakov s presledki: 12.554
Št. znakov brez presledkov: 10.806

 

21.4.1919 – 15.5.19996

Mirko (Andrej) Kmet se je rodil 21. aprila 1919 v Celju. Gimnazijo je  obiskoval v Kranju. Študij farmacije je vpisal in zaključil v Zagrebu.(1) Izhajal je iz učiteljske družine. Njegov oče se je rodil v Tržiču ( Mirko 1883-1947),diplomiral je na klasični filologiji in slovenščini v Ljubljani. Poučeval je latinščino, grščino,slovenščino in nemščino. Na gimnaziji v Kranju je služboval v letih 1919 do 1941, ter od 1945 do  1947,ko je bil tudi ravnatelj.(3)

Po diplomi se je Mirko Kmet, leta 1941, zaposlil v lekarni Šavnik v  Kranju. V   začetku  leto 1942 se  je vključil med aktiviste OF. Po odhodu v partizane je sodeloval  pri  organiziranju lekarniške službe  IX. korpusa NOV.  Leta 1944 se je poročil s  kolegico Terezijo- Rezko (1918-2010) rojeno Kladnik iz Celja. Rodila sta se jima 2 otroka.(4)  Po vojni, leta 1945, je ostal v vojaški službi in se posvetil vzgoji mladih vojaških srednjih farmacevtskih kadrov. Bil je vodja predavateljev farmacevtske skupine  v sanitetnem šolskem centru, kjer je organiziral  farmacevtski oddelek. Po vojaški upokojitvi leta 1971 se je zaposlil  na republiškem sekretariatu  za zdravstveno in socialno  varstvo. Tu se je prvenstveno  ukvarjal z organizacijo lekarniške službe v  Sloveniji. Skupaj z mr.ph. Zdenkom Lavičkom sta pripravila pravilnik o strokovno-tehničnih pogojih za  verifikacijo lekarn,leta 1972. To je bil prvi pravilnik, ki  je določal minimalne tehnične in kadrovske  normative za opravljanje določene zdravstvene dejavnosti.  Mirko Kmet je bil tudi prvi organizator verifikacij lekarn. V letu 1972 je prevzel dolžnost  tajnika Skupnosti lekarn Slovenije. Kot je zapisano v utemeljitvi za Minařikovo odličje:

» da bi lahko še konkretneje  deloval v organizaciji lekarniške službe.« (2)

V času velike deficitarnosti farmacevtskih kadrov v lekarnah  je leta 1973 organiziral ustanovitev sklada za štipendiranje farmacevtskih strokovnih kadrov, v katerega so prispevale  finančna sredstva lekarne, veledrogerije i in farmacevtska industrija. »

 

Najočitnejše pomanjkanje strokovnih farmacevtskih kadrov je bilo v povojnem času(2. svetovna vojna), čeprav  v obdobju , 1939 – 1979 ,zasledimo zvišanje števila

zaposlenih  farmacevtov .,  Vseeno ugotavljamo ,da so vmes nekatera obdobja, ko je farmacevtov v večji  meri primanjkovalo.

Razlogi so bili različni:

-splošna migracija prebivalstva  z dežele  v večje centre

-premajhno število diplomantov

-beg farmacevtov in farmacevtskih tehnikov v bolj obetajoče in osebno razvojno ambicioznejše  »poklice« (farmacevtska industrija, veledrogerije, šolstvo)

-posebni  težji pogoji dela v lekarnah ( obveznost dežurne službe in stalne pripravljenosti, delo ob sobotah, delo v turnusih, deljen delovni čas),

-prenizek  dohodek lekarn na nekaterih območjih in s tem objektivno  manjšanje možnosti za doseganje  osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ( stanovanje).

-premajhna skrb za štipendiranje novih kadrov,

-previsok odstotek delavcev ženskega spola in s tem pogojena posledica  pri oblikovanju  obsega  efektivnega delavnega časa

-omejevanje zaposlovanja  po resolucijah (v70 in 80 letih t ».,(5,6)

 

Sklad za štipendiranje je deloval do leta 1984 .Iz  tega sklada je bilo štipendiranih  98 učencev na srednji farmacevtski šoli in 102 študenta farmacije. S temi štipendisti je bilo pomagano zlasti lekarnam v deficitarnih področjih. (2,5)

 

Mirko Kmet se je zlasti boril za to,da lekarne postanejo v resnici sestavni  del zdravstva! Boril se je za izločitev trgovskega blaga iz lekarn in za uvedbo storitvenega sistema tako, da lekarne ne bi več pridobivale prihodka na trgovski način z maržo, temveč na osnovi opravljenih storitev kot druge zdravstvene organizacije. V letu 1974 je pripravil s pomočjo sodelavcev mr.Duše Kramarjeve in Janeza Koviča l  lekarniški STORITVENI SISTEM, seznam lekarniških storitev s časovnimi in kadrovskimi normativi. Ti so bili v letu 1978 uvrščeni v nomenklaturo zdravstvenih storitev. V letu 1978 je z maržnega na storitveni  sistem prešel del lekarniških organizacij,z letom .1979 pa vse lekarniške organizacije. V utemeljitvi za Minaržikovo odličje je bilo leta 1986 zapisano : » danes verjetno ni več lekarniškega delavca, ki bi zamenjal storitveni sistem z maržnim, v času priprave in uvajanje storitvenega sistema, pa je bilo veliko odporov. P rav magister Kmet pa je z vztrajnim delom in prepričevanjem uspel uveljaviti novi sistem . Zaradi  dobre organizacije in priprave pa lekarne praktično niso imele težav v prehodu v novi sistem. Poudariti je potrebno, da je Slovenija prva uvedla storitveni  sistem  v lekarnah v okviru Jugoslavije, čeprav je bil sprejet zaključek  plenuma ZFDJ (Zveza

farmacevtskih  društev Jugoslavije) že leta 1974 na Zlatiboru. Upravičeno lahko rečemo,da je bila uveljavitev storitvenega sistema  ena najpomembnejših akcij od nacionalizacije lekarn  leta 1948 do danes » (2)

SLIKA  SEZNAM LEKARNIŠKIH STORITEV !!!!

Zelo pomemben uspeh Mirka Kmeta  v vlogi tajnika  Združenja lekarn Slovenije je bila prav gotovo sklenitev Samoupravnega sporazuma o poslovnem predmetu in sodelovanje  pri izdelavi in distribuciji galenskih pripravkov v letu 1976.S tem Sporazumom je bila iz lekarn izločena večina trgovskega blaga, izrecno pa kozmetika.( 2)

V želji,da bi vsem delavcem v slovenskih lekarnah omogočil vpogled v celovito problematiko lekarniške službe in delo organov Združenja Slovenije, so delavci strokovne službe v tajništvu Združenja samoiniciativno začeli leta 1973  izdajati strokovno glasilo Lekarništvo. Mirko Kmet je bil odgovorni urednik glasila  Združenja lekarn Slovenije od njegove ustanovitve leta 1973. (6) Čeprav je glasilo obravnavalo strokovno problematiko, ki je bila v delovnem programu Združenja, je bilo  potrebno gradivo  prirediti v novinarsko obliko. Mnogo prispevkov je bilo samostojnih, večino so v prostem času napisali delavci strokovne službe, medtem ko je bilo sodelovanje lekarn in njihovih delavcev zelo skromno.(2,6)

 

Mirko Kmet je bil glavni urednik Lekarništva vse do leta 1988. Poleg  urednikovanja  je bil aktiven pisec prispevkov. (2,7)

 

 

Slika  prve strani člekarništva in kazalo

 

Potrebno je omeniti tudi njegovo odločilno vlogo pri nastajanju  in objavi celostnega in  obsežnega pregleda razvoja lekarniške dejavnosti na slovenskem v obdobju 1939  do1981.  V publikaciji z naslovom Razvoj lekarn v Sloveniji 1939 do 1981 so prikazani podatki na način, ki omogoča primerjave z različnimi obdobji . Omenjena publikacija  že vrsto let služi kot izhodiščno gradivo za pripravo gradiv ob obletnicah  Lekarniške zbornice in Slovenskega društva. Predvsem pa predstavlja odlično kulturno dediščino  za farmacevtsko, zlasti lekarniško stroko. (5).

Mirko Kmet je bil med pobudniki ustanovitve farmacevtskega društva Slovenije in bil vse do svoje smrti 1996 nadpovprečno aktiven. Bil je večkratni tajnik društva. V   društvu se je največ ukvarjal s kadrovsko problematiko, deloval je v organih zveze farmacevtskih društev Jugoslavije in je za to svoje delo prejel leta 1970 plaketo  Zveze farmacevtskih društev Jugoslavije.(5)

 

Slika med seniorji

Bil je med pobudniki ustanovitve sekcije  seniorjev pri SFD in tudi prvi predsednik sekcije. Sekcija je bila ustanovljena leta 1987 na letni skupščini SFD (8).

Mirko Kmet je bil tudi aktiven družbeno politični delavec v krajevni skupnosti, občini in skupščini mesta Ljubljane (2).

O njem je Lovro Dermota, ki ga je osebno poznal in z njim srečeval na sestankih in društvenih srečanjih, zapisal: (9)

»Magister Kmet je bil uglajen in vzoren farmacevt. Na naših srečanjih je bil blagodejen sogovornik z umirjenim nagovorom. Znal je biti spravljiv, če je bilo čutiti nasprotujoča mnenja. Posebej me je pritegnilo njegovo pojasnilo kolegicam, ki so bile prizadete, ko smo razpravljali o slabi udeležbi na strokovnih srečanjih v posameznih regijah. Ko je ena od kolegic predlagala ustanavljanje društev po območjih, recimo posavskem, da bi se tako aktiviralo več farmacevtov, je mag. Kmet, ne samo spravljivo, temveč tudi razumljivo pojasnil, da je najboljše in edino pravilno, imeti eno društvo s splošno veljavnimi pravili in etiko delovanja. Vsi smo bili ne samo pomirjeni, ampak tudi poučeni o smislu in potrebah enega, edinega društva, z več območno delujočih skupin, podružnic.

Vedno znova se spominjam prehoda iz maržnega v storitveni sistem našega poslovanja, za katerega je najbolj zaslužen mag. Kmet. Večina nas je najprej nasprotovala. K sreči smo sodelovali in ga postopno uvedli, uradno z letom 1982. Mnogi tega še danes ne razumejo. Za moje razumevanje je mag. Kmet reformator našega poslanstva, zato ga izredno cenim, posebej, ker sem ob spremljanju DAZ (strokovni časopis nemških lekarnarjev) ugotovil, da so ga tudi uvedli, ampak šele leta 2005. »

 

Breda Kosirnik  je o Mirku Knmetu zapisala:

»Imela sem srečo, da sem z  Mirkom Kmetom sodelovala in to pri pripravi in izvedbi storitvenega sistema. Bil je neverjetno natančen, vojaško strog in dosleden. Delo, ki ga je začel ali mu je bilo zaupano je vedno dokončal. Bil je zelo dober sogovornik, nikoli vsiljiv in vedno spoštljiv do vsakogar. Bil je poln zamisli in novih idej, ki pa jih nikoli ni uresničeval na silo. Če ni imel odziva se je umaknil in čez čas zopet predlagal. Bil je farmacevt, sodelavec kakršnega si lahko samo želiš.  In dodala:

»Uvedba storitvenega sistema je pomenila velik napredek v poslovanju in pridobivanju dohodka v lekarnah. Pred tem so lekarne zaradi pomanjkanja sredstev nazadovale, iz leta v leto bolj, po tem pa je nastopila doba napredovanja, v strokovnem in materialnem pogledu. Za vse to ima Mirko Kmet izjemne zasluge »- (10).

«  (10)

 

Sklepna misel

Mirko Kmet je bil nedvomno oseba, ki je s svojim načinom sporazumevanja , upoštevanjem  različno mislečih,  uspel mirno in uglajeno  usmerjati  razvoj lekarniške dejavnosti na temelju zagotavljanja kakovosti storitev v lekarni  v dobrobit vseh družbenih akterjev. Ki so v letu 2020  še vedno aktualni..

 

Literatura in viri:

1. V spomin, kolegi Lekarniške zbornice Slovenije,Lekarništvo,1/1996
2. Utemeljitev k podelitvi Minařikovega odličja za leto 1986, arhiv, Slovenskega farmacevtskega društva.
3. Pivk V.: Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur, Gimnazija Kranj, Kranj 2001

4.geni.com/people

5.Razvoj lekarn v Sloveniji 1939 do 1981,Združenje lekarn Slovenije,Ljubljana,1982.

6.Frankič D.:Povezovanje lekarn lekarniške dejavnosti v Sloveniji v obdobju 1950 do 2000, Farm-Vestn -2000;51:61 do71

7. Pogled v zgodovino uredniških odborov Lekarništva, Lekarništvo, 3/2002.

8.. Sekcija seniorjev pri SFD, domača stran SFD. Januar 2020

9.Dermota L.: Pisni prispevek , februar 2020

10.Kosiornik B., Zapis o mr M.Kmetu, februar 2020

 

 

Opomba:

Pojasnilo za lažje razumevanje tedanjih dogodkov:

MOJ PREDLOG

Nova ustava leta 1974 je uvedla samoupravne interesne skupnosti, ukinila Zavod za zdravstveno zavarovanje in uvedla Zdravstveno skupnost, v katere je združila vse veje zdravstva in uvedla avtomatsko obdelavo receptov. Zdravniki so lahko na en receptni obrazec lahko predpisali samo eno zdravilo, kar je vodilo v veliko povečano število receptov, ki so jih lekarne morale ročno šifrirati. Obseg dela se je v lekarnah zelo povečal, za to delo pa niso dobile nobenega plačila. Poleg tega se je zaradi pomanjkanja denarja stalno nižala tudi marža na zdravila (z 18% je padla na 12%). To so bili dovolj močni razlogi, da je Združenje lekarn Slovenije začelo pripravljati storitveni sistem (seznam lekarniških storitev s časovnimi in kadrovskimi normativi) za obračunavanje dela pri izdaji in izdelavi zdravil na recept in brez recepta. Pri pripravi in izdelavi storitvenega sistema je imel pomembno vlogo Mirko Kmet, ki je skupaj s takratno predsednico strokovne komisije pri Združenju lekarn Dušo Kramer in sodelavcem Janezom Kovičem pripravil in ovrednotil lekarniški storitveni sistem. Izdelan in sprejet je bil leta 1977, sprejela in potrdila ga je tudi Zdravstvena skupnost kot plačnik zdravstvenih storitev. S 1.1.1978 so ga začele uporabljati vse lekarne v Sloveniji. Leta 1982 je bil uvrščen v enotni seznam zdravstvenih storitev. Druge republike bivše Jugoslavije ga niso sprejele.